ROKOVA ZGODBA “Marfanov sindrom”

Pred mano je “stal” velik izziv in projekt – Rok. Ob pogledu na visoko, suho postavo z ekstremno dolgimi udi mi je skoraj zastal dih.

Prvič sem se srečala z MARFANOVIM sindromom (dedna bolezen vezivnega tkiva), za katere so značilni tudi prekomerno gibljivi sklepi, deformacije hrbtenice, skolioza, okvara srčno-žilnega sistema itd. Ampak nisem se prestrašila, že v naslednjem trenutku me je prevzel jasen občutek in misel: nič ni nemogoče!

Resnično zaupam v namen in moč homeostaze (sposobnost samoregulacije vsakega organizma). Z dobro anamnezo in testiranjem sva naredila jasen načrt obravnav.

Stanje: Dve močni brazgotini po operaciji srca in fiksaciji hrbtenice, ter močno strukturno neravnovesje zaradi Marfanovega sindroma.

– 2009 operacija (OP) srca – 28,5 cm brazgotina

– 2019 OP hrbtenice – 59,5 cm brazgotina

– OP pnevmotoraksa

Leta 2009 so kot 15-letnemu fantu zaradi razširjene aorte naredili operacijo srca in zamenjali aortno zaklopko, s pomočjo katere lahko njegov srček sploh še bije. S poznavanjem posledic brazgotin nam je lahko jasno, kako je velika brazgotina na prsnem košu vplivala na že tako oslabele mišice in z leta v leto povečevala njegovo skoliozo. Zato ni bilo druge možnosti, da Roku z zelo zahtevnim operativnim posegom l.2019 hrbtenico poravnajo in delno fiksirajo.

Kar pa ni zagotovilo, da bo hrbtenica ostala v pravem položaju, v kolikor se ne sprostijo brazgotine.

Projekta sem se lotila z MSTR (McLoughlin Scar Tissue Release) obravnavo brazgotin v prvem planu, ter s SPECIALNIMI obravnavami (Importance Of Symmetry – IOS) naprednih tehnik BOWNOVE terapije za strukturno ravnovesje in simetrijo telesa v nadaljevanju.

Rok se srečuje s številnimi težavami, predvsem bolečinami in napetostjo po celem telesu.

Pred terapijo je izpostavljal predvsem konstantne bolečine v križu, ki sevajo preko desnega gluteusa (zadnjice) v nogo – ishias. V ramenih je imel omejeno gibljivost, povečano napetost in bolečine, težave s koleni ter sinusi.

V dneh po prvi terapiji je poročal o bistveno boljšem počutju, zmanjšanju bolečin po celem telesu, predvsem so se bolečine izredno zmanjšale v križu, sevanje bolečine v nogo je izzvenelo. Pravi da je dosti bolj sproščen. Pohvalil se je tudi z večjo obremenitvijo, naredil je 13 km pohod, brez utrujenosti in popolnoma brez bolečin v ramenih, ki ga pri nošenju nahrbtnika vedno bolijo.

 Slika prikazuje stanje PRED in tik PO prvi MSTR obravnavi brazgotine. Brazgotina na levi sliki je svetle barve, saj neorganizirano prepletena kolagenska vlakna brazgotine ovirajo oz. celo onemogočajo cirkulacijo, motena sta krvni in limfni pretok. Spodaj ležeča tkiva se ne morejo nemoteno premikati, torej je večinoma ovirana tudi gibljivost telesa. Zato brazgotina povzroča veliko napetosti in ruši strukturno ravnovesje telesa. Na desni sliki  pa je lepo vidna pordela brazgotina, kar pomeni da so se s sprostitvijo, neorganizirano povezana vlakna po domače “odvozlala”, kar je privedlo do takojšnih strukturnih sprememb v tkivu, ponovno se je vzpostavila cirkulacija, tkivo se je zmehčalo.

Če pogledate še bolj pozorno – višino njegovih ramen pred in po, se lepo jasno vidi poravnava.

Yesss! Sliši se obetavno kajne, pe šele sva začela!

Tri mesece po najinem prvem srečanju…

Povzetek poteka obravnav:

 Nadvse presenetil me je odziv telesa že po prvi, specialni obravnavi Bownove terapije -IOS, ko sva dosegla takojšnjo strukturno ravnovesje in simetrijo kljub tako velikim deformacijam.  Nadaljevala sva z MSTR obravnavo brazgotin, kar je bil pogoj za večje spremembe telesa in dolgoročne rezultate. Trikrat sva sprostila vsako brazgotino (3 x brazgotino na prsnem košu in 3 x brazgotino na hrbtenici), ter kombinirala z 4 obravnavami Bownove terapije v prvem sklopu. Bownovo terapijo sva tretji mesec ponovila še 2 x, kar je bilo bolj “vzdrževanje” oz. reševanje po njegovih ekstremnih športnih podvigih.

 Rok nima več bolečin v križu in ramenih, izboljšana je gibljivost, bolj je spočit. Izboljšano je splošno počutje, očistili so se mu tudi sinusi. Na kolena niti pomisli več ne. Rok je poln energije, povprečno dvakrat tedensko hodi v gore in je bistveno bolj fizično aktiven. Napetost in zmerne bolečine se mu občasno pojavijo samo še ob večji, prekomerni obremenitvi (kadar izgubi občutek da je telesno omejen in ob dobrem počutju pozabi na svojo diagnozo). Takrat me pokliče in reče: “Nuša, prosim daj mi termin da mi sprostiš ramena.” In vem: spet je pretiraval 🙂 .

Večinoma ga kljub priporočenem počitku po terapiji vedno premaga občutek da lahko “premika gore” in skoraj vedno pobegne v hribe.

Sliki sta nastali cca. tri mesece po najinem prvem srečanju, na 3440 m nadmorske višine v gorah avstrijske Tirolske. Bravo Rok! Ponosni smo nate!